Novice

01.02.2016

Moja športna pot je končana


Spoštovane navijačice in navijači, podporniki in vsi, ki ste mi na moji športni poti pomagali s spodbudami in tudi kritikami….

S težkim srcem vam sporočam, da se moja športna pot žal končuje. Verjemite, da je bila to ena najtežjih, če ne najtežja odločitev v mojem življenju. Neizmerno rad imam speedway, a ko izklopi človek čustva in na vse skupaj pogleda z realnimi očmi, potegne črto, žal ni več kaj razmišljati. Realno stanje in moja, kar nekaj let trajajoča finančna agonija v tem našem atraktivnem športu, ki je vse prej kot poceni, me je žal prisilila v to zame kruto, a edino normalno razmišljanje in dejanje.

Marsikdo  je po tihem verjetno mislil, da bom kljub vsemu iz ljubezni do speedwaya še vstrajal. Žal me je finančna situacija in vsi pretekli dolgovi, ki sem si jih nakopal na glavo zaradi ljubezni do speedwaya, pripeljala v brezizhodno situacijo. Vse skupaj je postalo zame preveliko breme. Marsikdo bi verjetno obupal že prej, marsikdo mogoče to agonijo še podaljševal. Sam več tega dejansko nisem ne sposoben, ne pripravljen početi. Nimam od kod in nimam s čim.

V finančno skrajno neurejenih razmerah in s slabim materialom, ni mogoče napredovati. Vsak normalen človek ve da kot amater, ki si svoj vsakdanji kruh za svoje privatno življenje moral hoditi še v službo ne zmore konkurirati profesionalcem. Kljub vsemu sem v zadnjih treh letih poskusil sem tudi to, pa ste vsi tisti, ki ste me spremljali vključno z mano videli kam me je to pripeljalo. Nikamor. Najboljši primer je lanski GP v Krškem, kjer sem zaradi službenih obveznosti še komaj ulovil petkov uradni trening, na katerem sem moral še testirati prepozno najet agregat, a pripravljen bi moral biti psihofizično na spopad z najboljšimi vozniki sveta. Rezultat je bila zame poraz. Ena sama točka. Ko pogledam to z realnimi očmi z neke distance, je bilo to posiljevanje sebe in celotne situacije…

Slovenski soborci-sotekmovalci vedo o čem govorim, saj nisem edini, ki ne zmore finančnega bremena, brez katerega pa žal ne more biti napredka. In prav zaradi vseh teh težav, ki jih povzročajo finance, ni bilo v zadnjih treh letih mojega napredka na mednarodni sceni, ki pa sem si jo želel.  To je na koncu edino kar v tem ali tudi kakšnem drugem športu šteje. Vsi slovenski tekmovalci vključno z Matejem Žagarjem vedo kako težko in večinoma skoraj nemogoče se je če nisi 120% pri stvari boriti z močno mednarodno konkurenco in zraven še napredovati.

Ko pogledam nazaj sem ponosen na vse svoje rezultate in iskreno hvaležen prav vsem, ki ste mi pri tem pomagali. Žal je za vstop na profesionalni nivo povezan ne le z trdim delom temveč tudi z denarjem. Vsem slovenskim sotekmovalcem se iskreno zahvaljujem za vse lepe trenutke, boje in vse lepe spomine, ki mi jih pušča ta tudi moj šport. Držal bom pesti in iskreno upam, da Mateju »rata« da končno osvoji ta naslov svetovnega prvaka, saj si ga kot predan športnik in eden najboljših dirkačev na svetu  zasluži. Vsem ostalim, ki boste še poskušali pa polagam na srce, da sledite Mateju in če se le da greste po njegovi poti.  

Slovo boli, in nekaj časa mislim, da se bom ovalom izogibal, a takšno je očitno življenje. Ko ugotoviš in si tudi priznaš, da zaradi razmer stopicaš že predolgo na mestu, je treba sprejeti pametno in ne čustveno odločitev.

 

Še enkrat HVALA vsem, ki ste me podpirali, bodrili… hvala tudi vsem kritikom, saj sem se tudi od vas veliko naučil in tudi vi ste bili velikokrat moj največji motivatorji.

 

Hvala in srečno

Sandi Čonda

 


        © Copyright 2012 Čonda Racing Team